Nezdravi in zdravi holesterol? Ne, ni se nam zmešalo

Ste vedeli, da obstajata 2 tipa holesterola, zdravi in nezdravi? Zdravi holesterol je dejansko ključen za to, da ostanemo zdravi, saj skrbi za imunski sistem, normalne možganske aktivnosti, itd. Strokovno gledano holesterol delimo na LDL in HDL. LDL pomeni holesterol z lipoproteini z majhno gostoto, HDL pa – kot lahko uganite – holesterol z lipoproteini z veliko gostoto. Lipoproteini so sicer zgrajeni iz maščob in proteniov in služijo kot transporterji holeasterola po naših krvnih žilah.

Kakšna je vloga dobrega holesterola (HDL)?

Efekti zdravega holesterola HDL v telesu so pozitivni, zato smatramo, da so višje vrednosti boljši. Ti pozitivni efekti so:

• preprečuje delanje oblog na naših žilah (torej ravno obratno, kot nas sicer učijo glede holesterola!),
• varuje arterije pred poškodbami,
• varuje pred srčnimi boleznimi.

Še boljša novica je, da HDL holesterol ne ostane dolgo v telesu, saj se izloča preko jeter. Tipično bi morala biti vrednot v zdravem telesu okrog 50 mg/dL za ženske in okrog 40 mg/dL za moške. Višje kot so te vrednosti, manjša je možnost za srčne težave, težave z ožiljem in/ali kap.

Kako skrbeti za dovolj visoke vrednosti zdravega holesterola?

Veliko je sicer odvisno od naše genetike, vseeno pa lahko tudi sami vplivamo na to na 3 različne načine:

• Če kadite, prenehajte čimprej. Znanstveno je dokazano, da to izboljša nivoje HDL v telesu.
• Zdrava prehrana, konkretno s čim manj nezdravimi maščobami, zmerno mero zdravih maščob in veliko vlaknin.
• Na zaloge dobrega holesterola vpliva tudi fizična aktivnost. Če ne telovadite redno, priporočamo, da čimprej pričnete z vsaj rednim razgibavanjem.

Kaj pa slabi holesterol (LDL)?

Holesterol z lipoproteini nizko gostoto imenujemo slabi holesterol, ker deluje skoraj ravno obratno kot dobri HDSL holesterol. LDL namreč prispeva k temu, da se v žilah nabirajo obloge, ki oslabijo krvni pretok. To lahko vodi do težav s srcem (tudi za težave z erekcijo je lahko odgovoren slab krvni obtok), do težav z mišicami v nogah ali do nenadne blokade arterije v srcu ali možganih, kar je glavni razlog za kap. Glede na raziskave (https://www.health.harvard.edu/blog/understanding-cholesterol-hdl-vs-ldl-2018041213608) za previsokim LDL holesterolom sicer trpi kar 30% prebivalcev v EU. Navzven sicer simptomi niso vidni, niti takoj opazni. Če želimo vedeti, ali imamo težave s slabim holesterolom, je potrebno narediti preiskavo krvi, kjer se to jasno pokaže.
Za holesterol LDL je sicer priporočljivo, da ga imamo v telesu v čim manjših količinah. Prvi koraki, ki ga zdravniki priporočajo za zmanjšanje slabega holesterola so:

• Zdrava prehrana s čim manj maščobami in čim več vlaknin;
• Redno gibanje, telovadba oz. ukvarjanje s športom;
• Čim manj stresa v osebnem in poslovnem življenju.

V zelo redkih primerih pa so visoke vrednosti LDL genetsko pogojene, vendar tudi takrat brez krvne preiskave tega ne moremo vedeti. V obeh primerih pa drži nauk zdravnika: pazimo na prehrano, bodimo telesno aktivni in ostanimo zdravi.